Zgodovina delovanje GRS Maribor

Prvo sekcijo ÖAV (Österreichische Alpen Verein) z namenom reševanja v gorah in drugem težko dostopnem terenu so v Mariboru ustanovili med letoma 1902 in 1914. Sedež reševalne »postaje« je bil na Koroški cesti v Mariboru. Naloge sekcije pa so bile predvsem skrbeti za zadostno število usposobljenih reševalcev in primerno opremljenost. V slučaju nesreče so bili iz strani oblasti pozvani na reševanje. Stroške reševanja je plačal ponesrečenec ali njegovi svojci, v kolikor to ni bilo mogoče pa Centralna Banka (Zentralkasse). Vsaka sekcija je ustanovila svoje obveščevalne točke na terenu, katerega je pokrivala. Vodja sekcije je bil Dr. H. Schmiderer jun., Kärntnerstrasse 28 Maribor, imeli so šest obveščevalnih točk. (Vir : »Die Männer mit dem Edelweiss im Grünen Kreuz« Dr. Arthur Frölich, Universal Verlagsgesellschaft – Graz – Wien – München , 1986)

Med svetovnima vojnami je takšna oblika delovanja gorske reševalne službe v Mariboru zamrla, pojavila pa se je ponovno po drugi svetovni vojni.

V sklopu Planinske zveze Slovenije so se pričele organizirati reševalne centrale in reševalne skupine. Za naše področje je bila prvotno zadolžena reševalna centrala v Celju.

V Mariboru pa je bila organizirana reševalna skupina. Leta 1948 je bil prvi vodja reševalne skupine dr. Dušan Vodeb, od leta 1952 do leta 1978 je Postajo GRS Maribor vodil Lojze Kraiger, od leta 1978 do 1998 je bil načelnik postaje GRS Maribor Rajko Rojs, nato pa jo je pričel voditi Ljubo Hansel. Do leta 2002 je bila Postaja GRS Maribor formalno sekcija Planinskega društva Mariborski tisk. Dne 01.07.2002 je bilo ustanovljeno Društvo za pomoč ljudem Maribor v skladu z veljavnim Zakonom o društvih. Dne 01.02.2005 pa preimenovano društvo v Društvo Gorska reševalna služba Maribor (GRS Maribor). Sedež društva je trenutno v Izobraževalnem centru URSZR v Pekrah , Bezjakova ulica 151, Pekre, Limbuš v Mestni občini Maribor.

Leta 1958 je pričela delovati reševalna skupina Maribor – reševalci na smučiščih ob stari sedežnici na Habakuku in takrat novi Pohorski vzpenjači.

Leta 1965 je bila ustanovljena reševalna skupina Slovenj Gradec, ki je skrbela za reševanje na obronkih Pohorja in Uršlje Gore. Predvsem pa so izvajali reševanje na smučiščih na Kopah na Pohorju.

Leta 1972 je bila ustanovljena reševalna skupina Lovrenc na Pohorju, ki je delovala ob vlečnici Velka in seveda tudi na širšem območju Pohorja v Občini Lovrenc na Pohorju.

Leta 1972 je bila ustanovljena reševalna skupina Zreče – Rogla, ki deluje na smučiščih na Rogli in pripadajočem območju Pohorja v Občini Zreče.

Leta 1973 je bila ustanovljena reševalna skupina Slovenska Bistrica , ki deluje na smučiščih Trije Kralji in na širšem območju Občine Slovenska Bistrica ter Občine Oplotnica.

Leta 1978 je bila ustanovljena reševalna skupina Ribnica na Pohorju, ki deluje na smučiščih v Ribnici in na Ribniški Koči ter na širšem območju občine Ribnica na Pohorju.

Leta 1979 je bila ustanovljena reševalna skupina Selnica ob Dravi, ki je delovala na območju smučišča Duh na Ostrem Vrhu, danes pa pokriva reševalno delo na območju Občine Selnica ob Dravi.

Leta 1979 je bila ustanovljena reševalna skupina Vuhred, ki je delovala na smučišču v Vuhredu na območju takratne Občine Radlje ob Dravi. Z delovanjem je prenehala leta 1988, saj smučišče ni več obratovalo.

Leta 1999 je bila ustanovljena reševalna skupina Ruše, ki danes pokriva območje Občine Ruše. Po razdružitvi velike Ruške občine sta ostali samostojni reševalni skupini v Lovrencu na Pohorju in Selnici ob Dravi, Ruška reševalna skupina pa je po dogovoru z županom pričela delovati kasneje.

Leta 2001 je bila ustanovljena reševalna skupina Radlje ob Dravi, ki danes pokriva reševalno delo na območju Dravske doline, Dravskega Kozjaka in severno stran Pohorja.