Že peto tradicionalno leto se v objemih Pohorja, natančneje na Radovni (1227m), odvija tabor vodnikov reševalnih psov GRS Maribor, ki je letos potekal od 6-10. avgusta. Na sredino dopoldne, so se do vrha napolnjene prikolice ter kolona vozil, podala po deževni gozdni cesti vse do bazne lokacije. Sledilo je raztovorjenje, priprava ter postavitev celotne štabne (taborne) infrastrukture. Kljub visoki vlažnosti zaradi dežja, smo med delom uteho našli pri domačih čajih in medikamentih. Prihajajoče dneve se je preživljalo zelo raznoliko. Prvo jutro se je nemudoma postavilo kar 5 različnih sektorjev, od teh, so 4-je bili povezani v celoto – terenski poligon. Poligon omogoča vodnikom in reševalnim psom, da izkusijo resno terensko razgibanost v kombinaciji s pripravljenimi iskalnimi vajami, ki si sledijo brez predaha. Sosledje sektorjev je vsebovalo iskanje pogrešanih oseb, pritrjevanje psa in vodnika, ter prečenje s tirolsko žičnico preko gozdnega potoka. S prečenjem se je pričel nov sektor, kjer je sledilo ponovno daljše iskanje. Terenski poligon se je zaključil s prehodom vodnika in psa preko slackline-a na drugo stran potoka. Reševalni psi se na neprilagojene situacije stresno odzovejo, takšni dražljaji imajo velik vpliv na nadaljni efektivni potek iskanja, zato je privajanje psov na podobne scenarije ključnega pomena. Dela s kosmatinci ni zmanjkalo, veliko povdarka je na taboru bilo posvečenega individualni analizi psa, vodnika in njunega čutenja ter povezanosti, ki ne more biti izmerjena. Neumorne in tehtne gozdne debate so po vsaki vaji, v pasjem krogu in šelestenju pohorskih listov odzvanjale po strugi hčere Pohorja, Radovne. Dobri hrani, vajam do zatona sonca in večernim sprehodom v spremstvu kosmatincev ni bilo konca. Ob magičnem tabornem ognju nas je v glasbeno noč popeljal poglavar in idejni vodja tabora – Manč Kovačič, kateremu ni manjkal ne handpan, niti didžeridu. Govora je bilo tudi o AlpenHørn-u. Neizmerno smo hvaležni, da smo s strani narave in predvsem lastnika gozda sprejeti in dobrodošli, kjer lahko reševalni psi vadijo v domačem rajonu, in mi z njimi. Hvala vsem!
