Sep 30

Nesebično rešujejo življenja – gorski reševalec

Posted in Razno

Prispevek v častniku Večer. Pripravili smo krajšo serijo pogovorov s tistimi posamezniki, ki s svojim delom ogrožajo svoje življenje, da rešijo vaše. Tokrat: reševalec v gorah.

Ni poklic, temveč gre za udejstvovanje v prostovoljni organizaciji, ki ima humanitarni značaj, nam funkcijo gorskega reševalca opiše Ljubo Hansel, sicer član Planinskega društva Kozjak in načelnik upravnega odbora GRS Maribor, ki se v gorski reševalni službi aktivno vključuje že 31 let. Toda ne glede na to, da je sodelovanje prostovoljno – reševalci torej zanj ne prejmejo plačila, so usposabljanja, ta potekajo v prostem času, ki jih financira država, na visokem strokovnem nivoju saj zahtevajo od gorskega reševalca široko poznavanje različnih tehnik reševanja, ki največkrat poteka na težko dostopnem terenu, v visokogorju.

S tem smo kratko serijo pogovorov zaključili, prispevek o gasilcu smo objavili v petek, prispevek o reševalcu na motorju pa včeraj.

Tri letno usposabljanje

V okviru Gorske reševalne zveze Slovenije deluje 17 društev, sedež pa ima zveza v Kranju v objektu gasilskega zavoda, kjer sta edina zaposlena predstavnika, strokovna sodelavca za administracijo. Tako predsednik Igor Potočnik, kot dva podpredsednika in ostali reševalci so prostovoljci. Mariborski gorski reševalci imajo center v Pekrah, kjer je shranjena tudi vsa oprema, medtem ko so reševalne skupine razdeljene v Mariboru, Slovenski Bistrici, Zrečah, Mislinji, Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Ribnici na Pohorju, Lovrencu na Pohorju, Selnici ob Dravi in Rušah. V okviru gorske reševalne službe (GRS) Maribor deluje 37 reševalcev, za 21 jih je po normativu države za izobraževanje poskrbljeno, za ostale je treba denar dobiti drugje, a kot pojasni Hansel imajo dogovore o financiranju s civilno zaščito in občinami. Eno izmed izobraževanj je bilo denimo tudi organiziran ogled razstave Razkrita telesa (Bodies revealed), kjer so skupaj z zdravnikom preučevali anatomijo človeka. Skupno je v normativu v Sloveniji 420 gorskih reševalcev, ki to postanejo šele po treh letih, kolikor traja usposabljanje, v okviru katerega se kandidati naučijo rokovanje s specifično reševalno – varovalno opremo. Nato morajo opraviti več osnovnih tečajev in preizkus za reševalca.

Na Pohorju prevladuje reševanje kolesarjev

Gorski reševalci v Mariboru dežurajo denimo na Zlati Lisici, v pripravljenosti so tudi na koncertu Radia City. Dnevno v bolnišnici oskrbijo dva do tri gorske kolesarje, ki jih pomagajo reševati gorski reševalci. V akcijo sicer GRS pokliče nujna medicinska pomoč, ko ocenijo, da je pri reševanju potrebno njihovo specifično znanje.

Letos so vsa usposabljanja že opravili. Za smučišča je potekal zimski tečaj na območju Rogle. Pozimi ima GRS na območju Maribora dogovor z upravljalcem žičnice za reševanje, ki praviloma poteka skupaj z gasilci. Zadnji dve nesreči sta upravljalce prepričale, da mora biti reševanje načrtovano in urejeno. Tako je Športni center Pohorje zagotovil dva stalna reševalca, vendar pa imata še druge naloge.

Helikopter podraži reševanje

V zadnjih tednih veliko beremo o pogostem reševanju planincev s pomočjo helikopterja, saj je planinska sezona v polnem teku. GRS Maribor je letos organiziral helikoptrsko reševanje pri Areni pod Pohorjem, ki se ga je udeležilo blizu 30 oseb. Pri reševanju je sicer prioriteta vojaški helikopter, če ta ni na voljo, gre v zrak policijski. Seveda morajo biti za reševanje v gorah posebej usposobljeni tudi piloti.

Se pa stroški reševanja izjemno podražijo, kakor hitro se pojavi potreba po reševanju s helikopterjem. Kot pojasni Hansel, znašajo ko helikopter vzleti tako 3000 evrov in več. Zato je še posebej pomemben dejavnik zavarovanje pri planinski zvezi. Če je veljalo, da so bili naši planinci zadnja leta pogosto zavarovani v tujini, saj so tuje zavarovalnice ponujale ugodnejše pakete, se je po besedah sogovornika tudi Planinska zveza Slovenije potrudila in ima zadnje leto dobre pakete.

Letno se v gorah zgodi okrog 400 nesreč, najpogostejši problem je zdrs, opažajo pa tudi, da gre v gore vse več starejših in bolanih. Hansel zato svetuje, da se na pot podate dobro opremljeni in v skupini z izkušenimi planinskimi vodniki, ki lahko v primeru zahtevne poti na izlet povabijo tudi kakšnega reševalca, če ocenijo da bi lahko prišlo do situacije, v kateri bi potrebovali njegovo pomoč. Kljub hitremu odzivnemu času lahko namreč traja precej časa, da gorski reševalci prispejo na kraj nesreče, če poškodovanec ni življenjsko ogrožen in razmere ne dopuščajo varnega reševanja, pa se lahko le-to celo prekine. Letno se mariborski gorski reševalci odzovejo na do 15 klicev na pomoč.

“Sami smo se odločili, da bomo pomagali”

Gorski reševalci pa niso aktivni samo ko se nekdo poškoduje, temveč posredujejo tudi denimo pri iskanju v gozdu pogrešanih oseb. Najbolj enostavno je, če pogrešanega zmorejo poklicati na GSM. V tem primeru se dogovorijo, da jih na določenem mestu počaka, pri usklajevanju pa jim je v pomoč dobro poznavanje domačega terena. To je še posebej pomembno pozimi, v času plazov. Takrat jim na pomoč priskočijo tudi posebej izučeni psi za reševanje pogrešanih oseb v težko dostopnem terenu. V Mariboru imamo štiri takšne dragocene pse. Dragocene ne samo zato, ker rešujejo življenja, ampak so tudi dobesedno dragoceni, saj je v njihovo šolanje vloženega veliko truda in denarja, zato lahko ima takšen pes vrednost tudi 20.000 evrov.

Vedno pa se reševanje ne konča srečno, nekajkrat je bil med intervencijo poškodovan tudi reševalec. Hansel se spomni, da so v enem letu intervenirali v prometnih nesrečah, kjer so na težko dostopnem terenu poiskali sedem mrtvih.